Naša duhovnost je strogo vpeta v obdajajočo naravo,
katere del smo. Že vedizem in himne Rigvede našim prednikom opredelijo način duhovnega premišljevanja.
Blisk in grom, reka in morje, veter in vihar, ogenj in sonce, suša in poplava, zima in poletje, noč in dan, življenje in smrt, se ciklično ponavljajo v božanskem
redu, ki se je rodil iz kaosa.
Človek je le delček te harmonije in v tem redu mu pripada svoje mesto. Tehnološki napredek ni v ničemer povezan z duhovnostjo in nanjo nikoli v zgodovini človeštva ni vplival. Tako je je duhovnost vsakega posameznika nespremenljiva že od samega začetka, ne glede na civilizacijsko stopnjo razvitosti, ki je tako ali drugače relativna.
Bili smo in ostali bomo le delček stalno prerajajoče se narave našega planeta. Služiti temu redu je naša dolžnost in smisel, saj bo red tako služil nam. |