Poladska igra | Sneguljčica
О нас O nas About us

Vladimir Veligor: Poladska igra


Poladska igra je dramska igra sestavljena iz dveh delov, klasične tragedije Virkolak, ki vsebuje 5 dejanj, in pa dva dodatna dejanja (Salvia), ki aristoteljansko zasnovo Virkolaka nadgradita z brechtovskim epsko-teatralnim nasprotjem klasične drame. Virkolak, ki po klasičnih načelih trojne enotnosti obravnava tragične dogodke srednjega veka, je tako dopolnjen z optimistično Salvio, ki v prikazu interakcij med slovanskimi božanstvi do gledalcev politično angažirano obravnava optimističen aspekt vojnega in povojnega časa 20. stoletja, oboje pa zaokrožuje kosinusni potek zgodovine slovanskih narodov iz rodnoverskega stališča. Poleg človeških figur nastopajo tudi božanstva (Perun, Hrs, Slava), ki so svojimi voljami in ne-voljami posegajo v potek človeške zgodovine, kakor jo poznamo. Beseda virkolak je romunski izraz za lunin mrk, očividna sposojenka iz slovanskega volkodlaka, katerega mitološka vsebina igra osrednjo vlogo v tragediji.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

POLADSKA IGRA

 

A) SCENA, EFEKTI in LIKI

 

SCENA: Scena je kolikor se da enostavna. Če je oder na prostem, naj bo prikazan večji šotor, okrašen z modro-rumenimi zastavami, odprt proti gledalcem. Vidna sta ležišče in kurišče (po možnosti naj v kurišču gori ogenj, ali pa se to nakaže). V kolikor oder ni na prostem je lahko vhod v šotor zgolj prikazan.

 

ZVOČNI EFEKTI: Potrebujejo se naslednji zvočni posnetki:

  1. -grom (nevihta) – po možnosti v dveh dolžinah

  2. - snežni vihar

  3. - elektrika
    -
  4. tuljenje volkov

  5. - dež
    -
  6. ena ruska bojna pesem (recimo: ''Svjaščennaja Vojna'', ali pa slovenska: ''Na juriš'')

  7. - ena ljudska balada (recimo: irska: ''The Sniper's Promise'', ali pa ustrezna slovenska)

  8. - dva vnaprej posneta dela, kakor opisano v besedilu (Salvija).

 

OSTALI EFEKTI:

  1. - dimna zavesa (2-krat)
  2. - sneg (oziroma snežni metež)
  3. - zatemnitev

 

LIKI: Potrebujejo se naslednji igralci (10-12):

    • b)aktivni:
      - 3 vojaki: Jaropolk, Črtomir, Miroslav (isti kostum, kakor opisano zgoraj za vojake, lahko so dodani okrasi, enaka za Črtomirja in Miroslava in še različnejši za Jaropolka);
    • -Perun (maska z rogovi, ogrinjalo in obleka v rumeni/zlati in rdeči barvi, tulec, lok, (po možnosti: sekira), palica z znakom dveh prekrižanih strel);
    • -Hrs (volčja maska, ogrinjalko in obleka v črni barvi (z možnimi zlatimi dodatki), palica z znakom polmesca v rumeni/zlati barvi),
    • -Slava – ženska ''simetrične postave'' z dolgimi lasmi (ne smejo biti črni) (rdeče ogrinjalo (lahko s kapuco), svetlo modra obleka (oziroma krilo) z belimi okrasi, svetlo modra in bela ruta okoli vratu, eventuelni dodatki (npr. uhani v obliki zvezde, sonca ali polmeseca), daljši meč okoli pasu).

     

    B) VSEBINA:

     

    POLADSKA IGRA je sestavljena iz dveh delov:

    1. - klasična tragedija: VIRKOLAK (5 dejanj)

    2. -
    3. dodatek: SALVIA (2 dejanji)

    Igra je napisana tako, da je izvajalcem dopuščena zelo velika svoboda pri interpretaciji do meje ohranjanja smisla in sporočilnosti.

     

    VIRKOLAK

     

    1. DEJANJE

     

    1. prizor

    Vojaki pred šotorom, v kurišču prižgan ogenj, se veselijo in kockajo. Pijejo in se zabavajo.

     

    2. prizor

    Z leve prideta poveljnika ČRTOMIR in MIROSLAV, v pogovoru. Vojaki vstanejo in ju pozdravijo: Zdravo!

    ČRTOMIR: Kaj, nimate dela? (z mečem pokaže proti desni) V hosto drve sekat!

    MIROSLAV: Ah, pusti jih. Naj se veselijo. Kmalu se bomo premaknili iz tega zakletega mesta. Križarji prihajajo v to smer. Zdaj pa še to s pošastjo.

    VOJAK: Vodnik! Baje nas pošast napada, ker je knez preklel Hrsa!

    ČRTOMIR (se skloni k vojaku, ga prime za ovratnik in dvigne meč): Tole bo pa izdaja! Kako si upaš?

    MIROSLAV (prime ČRTOMIRJA za roko v kateri drži meč): Črtomir, nehaj! Nismo zgubili že dovolj ljudi?

    En drug vojak se zadere: Knez!

     

    3. prizor

    Z desne pride JAROPOLK, vojaki in poveljnika obstojijo.

    JAROPOLK: Na mesta!

    Vojaki se poberejo z odra, ostaneta samo poveljnika in JAROPOLK.

     

    4. prizor

    JAROPOLK: Kaj je zdaj zopet narobe? Kaj je s to pošastjo?

    MIROSLAV: Odkar smo tukaj nas vsak večer napade ta pošast. Odnesla je že 7 vojakov. Ljudi je strah.

    JAROPOLK: Vsak večer, ko molim v logu …

    ČRTOMIR: Govorice so, da je to Hrsovo prekletstvo. Zato, ker ste ga prekleli, ko so nas v njegovi hosti napadli volkovi.

    JAROPOLK (presenečeno): Ja, seveda. Mi se borimo proti križarjem, potem nas pa lastni Bogovi napadajo. Najdita rešitev.

    MIROSLAV: Predlagam premik …

    JAROPOLK (odločno): Ne! Ostanemo tukaj, dokler ne zvemo, kje je križarska konjenica.

    ČRTOMIR: Mogoče pa imam rešitev. Pošast se mi zdi znana. Bomo videli …

    JAROPOLK: Dobro, Črtomir! Zanašam se nate. Uredita to stvar.

    ČRTOMIR in MIROSLAV odideta z odra na levo, JAROPOLK pa na desno.

     

    2. DEJANJE

     

    V kurišču gori ogenj. Na oder prideta ČRTOMIR in en vojak. ČRTOMIR v rokah nosi stojalo s tremi srebrnimi puščicami. Vojak nosi knjigo, oziroma tablo.
    ČRTOMIR postavi stojalo na kurišče.

    ČRTOMIR z gesto nakaže vojaku, naj mu da tablo. Vojak mu jo da.

    ČRTOMIR (držeč tablo v roki): Evo – volkodlak. Bom že rešil to zadevo. (pokaže na stojalo s puščicami). Ko bo nocoj (kot vsako noč) prišla ta pošast, bom vanjo izstrelil srebrno puščico, ki mu bo potem razžrla kožuh. Ostal bo še samo človek, ki je bil zaklet v to pošast.

    VOJAK: Zelo dobra ideja.

    ČRTOMIR: Hvala. No, zdaj pa pripravite zasedo na točno tistem mestu, kjer vsak večer iz hoste pride ta pošast.

    VOJAK: Razumem!

    ČRTOMIR odide z odra na desno, vojak pa na levo.

     

    3. DEJANJE

     

    Tuljenje volkov naznani Velikega Hrsa, lik je obrnjen proti gledalcem.

    Podaljšan grom naznani prihod Peruna, ki pride na oder z desne strani.

    Perun si prižge cigareto, oziroma joint, ob zvoku elektrike.

    HRS: Pozdravljeni, veličanstvo!

    PERUN: Ravnokar sem bil na praznovanju v predgorju Himalaje. Zakaj me kličeš v to prekleto in od Bogov zapuščeno Evropo?

    HRS: Samo nekaj bi …

    PERUN: Vsi moji templji so porušeni. Kijev – en mesec bo Dnjeper imel 5-krat širšo strugo. Rostov – ti 10 let ne bodo videli dežja. In Novgorod – moj Novgorod – lahko se začnejo učit smučat. Pa Perunov grad?

    HRS: Zdaj se imenuje Elijev grad …

    PERUN (jezno, udari s palico ob tla – zvok groma): Kaj! ?!  (zopet udari s palico ob tla – zvok groma). 500 let ledene dobe v vsej Evropi! Če ne bodo pocrkali od lakote, bodo pa od bolezni. (se obrne na desno). Grem nazaj v Indijo Koromandijo – tam še ljudje cenijo Bogove. Ti (obrne se proti Hrsu) pa lahko ostaneš tukaj, baje si ženskam še vedno všeč.

    HRS: Nikoli ne bom obupal nad Evropo.

    PERUN (zadržano): Kaj si že hotel?

    HRS: Rad bi tri vaše puščice, veličanstvo.

    PERUN: Ognjene ali vodene?

    HRS: Ognjene, prosim.

    PERUN vzame posamično tri zlate puščice iz tulca, ob vsaki zvok elektrike, in jih postavi na tla. Nato dimna ob zvoku groma in dimne zavese zapusti prizorišče.

    HRS poskuša prijeti puščico, vendar jih ne more (elektrika). Nato izpod kurišča vzame pepel in jih posuje z njim. Puščice se obarvajo na sivo. Nato jih pobere in nese k kurišču ter jih postavi na mesto srebrnih puščic, katere vrže v ogenj. Nato ob zvoku tuljenja volkov zapusti prizorišče.

     

    4. DEJANJE

     

    1. prizor

    Puščic ni več na stojalu nad kuriščem. Na ležišču leži JAROPOLK, ki se ravnokar prebudi iz nočnih mor. Vstane iz ležišča.

    JAROPOLK (se prime za glavo z obema rokama): Še v svetu sanj me muči vse, enako kakor tem (z eno roko pokaže na okolico). Le kaj? Me žre vest, ker ni nocoj mi do molitve v logu? Kaj mi miru ne pusti?

     

    2. prizor

    Ob zvoku tuljenja volkov na oder pride HRS. JAROPOLK, vidno začuden, pade na kolena, s sklenjenimi rokami, obrnjen proti HRSU.

    HRS: A zdaj pa spoštovanje? Še mesca ni minil obraz, ko ti si me preklel.

    JAROPOLK (opravičujoče): Če misliš na tvoje gozdove in naš čez njih umik, … Zakaj so tvoje nas zveri napadle?

    HRS: Ker je jasno prepovedano hoditi po mojem gozdu, razen z mojim osebnim dovoljenjem.

    JAROPOLK (vstane): Za tebe še se borimo. To tvoja je pomoč?

    HRS: Da bi zaradi zemeljskih okoliščin prilagajal božje zakone. A niste potem isti, kot tisti, proti katerim se borite?

    JAROPOLK: Bila je to najkrajša pot.

    HRS: In njena smer plod tvojih zmot.

    JAROPOLK (začudeno): In tu, napada neka nas pošast, ki se mi zdi, da tvoja, Veliki Hrs, je last. Povej zakaj!

    HRS: Ujeti ste, obkoljeni. Uničil boš ta tabor ti.

    HRS pokaže s palico proti JAROPOLKU.

     

    3. prizor

    Na JAROPOLKA pade dimna zavesa. Sliši se zvok tuljenja volkov. Ko se dimna zavesa poleže se na JAROPOLKOVEM mestu pokaže VOLKODLAK, ki rohneč odide z odra. Za tem se lahko predvaja še en zvok tuljenja volkov.

     

    5. DEJANJE

     

    1. prizor

    Vojaki so pred šotorom, v kurišču ne gori ogenj.

    VOJAK #1 (zgroženo): Ne morem verjeti, ne čutom ne srcu. Kaj se je zgodilo, …

    VOJAK #2 (nekoliko manj zgroženo, a vendar): Pošast, volkodlak – bil je knez Jaropolk. Vendar ne razumem. Gradnik Črtomir je rekel, da srebro razžre volkodlaku kožo in nato postane človek. Tega je zažgalo.

    VOJAK #3: Ja, kakor da bi zmaj vanj bruhnil ogenj, … Prekleti smo, res.

     

    2. prizor

    Pride ČRTOMIR, vidno potrt.

    ČRTOMIR (se prime za glavo): Ne morem verjeti, ne čutom ne srcu. Kako so se srebrne puščice naenkrat spremenile v blisk – tu je čarovnija na delu. Ubil sem kneza. Joj!

    ČRTOMIR (se obrne k vojakom): Pustite me. Pojdite, vojska je razpuščena – vrnite se družinam. Skrijte jih v gozdove in gore, da jih križarji ne najdejo.

    Vojaki zapustijo prizorišče.

     

    3. prizor

    ČRTOMIR vzame meč in se zabode ter pade na tla.

    KONEC

     

    SALVIA

     

    V kolikor se VIRKOLAK-u dodata še 2 dejanji SALVIE, se na sceni lahko odstrani ozadje šotora, če je možno, če ne, to ni potrebno, vendar ozadje iz VIRKOLAK-a ne igra več vloge.
    Pred začetkom dejanja naj se samo pove: ''Minilo je dolgih 600 let.''

     

    1. (5.) DEJANJE

     

    Na odru je PERUN, obrnjen proti občinstvu, dejanje se prične z zvokom groma.
    Iz leve pride SLAVA, vidno razburjena.

    SLAVA: Ali je potrebno iztiriti mesec, da se te prikliče iz Indije Koromandije?! Medtem ko se ti zabavaš, tukaj divja vojna.

    PERUN: V Aziji ni nič bolje. Kaj naj delam v Evropi, ki se je vdala krščanstvu?

    SLAVA: Eni nismo obupali. Ljudje so se spametovali. Zavrgli so krščanstvo.

    PERUN: Naši templji so porušeni. Ali naj prebivamo v pepelu?! Kjer so bili naši templji porušeni zdaj stojijo cerkve. Naš narod nas je pozabil.

    SLAVA: Zdaj so novi časi. Tudi cerkve so porušene. Poglej (z roko razkaže občinstvo) njihovo upanje v prihodnost, njihovo požrtvovalnost, njihovo junaštvo. Gradijo nov svet. Naš svet, svet pravičnosti.

    PERUN (pokima): Res je. Še vedno nas ne poznajo, a delajo po naših postavah, ne po puščavskih.

    SLAVA: A zopet jih temne sile želijo uničiti in zasužnjiti, kot takrat, pred stoletji. Tokrat jim ne bo uspelo. Pomagaj svojemu narodu!

    PERUN: Bom!

    PERUN dvigne palico v zrak. Zasliši se zvok groma, nato pa snežnega viharja. Po možnosti naj se ponazori zvok sneženja. Ko PERUN dvigne palico SLAVA poklekne, obrnjena proti njemu s sklenjenimi dlanmi.
    Po snežnemu viharju SLAVA vstane, se obrne v drugo smer in potegne meč izza pasu v desni roki. Z levo roko seže nazaj. Pogleda nazaj in nato počasi obrne glavo naprej proti meču, ki ga drži iztegnjenega pred sabo. V tem trenutku se zaigra ruska bojna pesem.
    Za tem PERUN palico da predse in poklekne, obrnjen proti občinstvu.
    Ruska bojna pesem naj se odigra do konca medtem ko se oder počasi zatemni.

     

    2. (7.) DEANJE

     

    Na odru stojita PERUN in HRS, prvi na desni, drugi na levi, oddaljena za slab meter. Na levi strani odra je miza, na njej pa trije kozarci in steklenica medice.
    Z desne strani pride na oder SLAVA, vidno dobre volje (po možnosti si lahko žvižga melodijo himne Sovjetske Zveze, ali pa ''Hej Slovani''). V rokah nosi pladenj s kosi kruha in soljo.

    SLAVA (pride do PERUNA in mu ponudi kruh in sol): Izvolite, veličanstvo!

    PERUN (vzame kos kruha in na namoči v sol): Najlepša hvala.

    SLAVA (ponudi kruh in sol tudi HRSU): Daj, no, Hrs, moraš biti vedno tako zamorjen?

    HRS (vzame kos kruha in na namoči v sol): Sem htonsko božanstvo, kaj naj?

    SLAVA: Medica vama bo gotovo teknila.

    PERUN in HRS (pokimata): Ja, seveda. Surja!

    HRS: Zakaj je pa Slavica tako dobre volje?

    PERUN: Naši so zmagali!

    SLAVA gredo mize in natoči medico v kozarce, pladenj pusti na mizi, kozarce pa odnese do HRSA in PERUNA.
    Nato se SLAVA obrne proti odru in se približa občinstvu. Skloni se in gleda na rob odra.

    SLAVA (z roko pokaže na tla roba odra): Poglejta! A niso srčkani?

    Predvajata se vnaprej posneta posnetka:

    Najprej prvi:
    A: Kaj je zdaj, svinja debela  farovška, pridi ven!
    B: Jezus Kristus, kaj pa ti s puško?! Daj, Ivan, bodi pameten. To je vendar cerkev.
    A: Kaka cerkev, zdaj smo mi oblast. Ajde, pridi ven! Ne boste nas več eksploatirali! Zdaj vam bomo vzeli zemljo.
    B: O, Jezus Kristus in sveta Marija, kaj bo zdaj?
    A: Tu maš Jezusa pa Marijo, …
    Sliši se strel puške.

    HRS iztegne roko proti PERUNU z dlanjo obrnjeno navzgor. PERUN ga udari po dlani, nato pa sam obrne dlan navzgor in ga HRS udari po dlani. Nato udarita vsak s svojo navpično obrnjeno dlanjo eden drugo.

    Sledi drugi posnetek:
    A: No, ta ne bo več pridigal.
    C: Si ga v kraj spravil, a. Edino pravilno, zdaj bomo pa  zemljo delili. Potem pa bomo zorali pa posejali, da bo kruha za vse.
    A: Ja, ampak taka suša je, ko bi bilo le kaj dežja.

    SLAVA (se obrne proti PERUNU): Daj, no!

    PERUN dvigne palico, zasliši se zvok groma in nato dežja.

    PERUN (spusti palico): Kako dolgo nam bodo le tokrat zvesti?

    HRS in SLAVA (oba v en glas): Ne obupaj nad Evropo!

     

    KONEC