О нас O nas About us
Novice 2011
28. gruden 2011
Z veseljem obveščamo, da se je pred kratkim začela oblikovati nova rodnoverska skupnost naših kolegov v Bosni in Hercegovini:
Udruženje rodnovjernika "Svaroži krug"
Letos so imeli prvo organizirano staroversko praznovanje - Svarožiča.
Klikni zgoraj na sliko za več informacij.
24. gruden 2011
V slavo boga Svaroga,
očeta Roda in matere Prirode,
slavimo Božiča Svarožiča.
Vsem starovercem želimo vesel praznik Božiča Svarožiča, naj njegov žarek v vaše domove prinese mir, toplino in povezanost.
19. gruden 2011
Čeprav so večino Slovenije uradno pokristjanili že stoletja nazaj, pa se staroverstvo vedno znova pokaže, da je preživelo do današnjih dni. Na Koroškem so pred kratkim odkrili zanimivo povezavo cerkva, t.i. "sveti trikotnik". Več o koroškem staroverstvu v članku "Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk."
Ena od cerkva v svetem trikotniku. Foto: Mateja Celin; delo.si
Sveti trikotniki predstavljajo ravnovesje sil v naravi, na Primorskem so poznani kot "tročani", razširjeni pa so po vsej Sloveniji in tudi širše po Evropi. Med drugimi, je tak staroverski navidezni trikotnik tudi na Blejskem otoku. Točke v trikotniku pripadajo nebesnemu Perunu, zemeljskemu Velesu in ženski boginji Mokoš.
9. gruden 2011
Vse staroverce vabimo, da skupaj z nami začnejo nov letni cikel s počastitvijo letošnjega Božiča Svarožiča, ki ga bomo praznovali v nedeljo, 18. grudna 2011. Za več informacij nas kontaktirajte po e-pošti.V slavo rodnim bogovom!
1. gruden 2011
POZIV IN IZZIV VSEM VALOVCEMNa pobudo prijateljev, ki se trudijo ohranjati in ponovno oživeti prastaro vero in način življenja naših prednikov, odpiramo novo/staro temo STAROVERSTVO. Poezija je lahko novorojenka, še topla - izpod peresa, ali pa malce v pozabi, ni važno, le pogumno jo pripni.
Poezijo na temo staroverstva bomo predstavili v staroverski sobi na gradu Struga pri Otočcu v januarju 2011 (točen datum sporočimo). Že 18. decembra, pa bo praznovanje Božiča Svarožiča, na katerega smo vabljeni tudi Valovci. Ob praznovanju bi v čast, zahvalo in spomin, naše prednike počastili tudi s kakšno pesem na to temo.
Literarni Val je za vse ljubitelje lepote zapisanih besed, ki tvorijo poezijo, zgodbo, novelo ali roman, preko katerih dajemo utrip temu kotičku, ustvarjenem za ustvarjalne dušice. Naj se naša ljubezen, toplina, strast prenese na vse isto čuteče in željne teh občutkov. Velika srca so se že zapisala v zgodovino in naša jo pišejo v tem trenutku. Stopite z nami v prihodnost, ki postaja z vsakim novim dnem tudi zgodovina. Občuti utrip neskončnosti.
Literarni val
Kratka predstavitev staro-verstva:
Narava, priroda v vsej svoji pestrosti je bila vzor našim prednikom. Opazovali so ves obdajajoč svet, spremljali naravne sile in častili njene cikle. Bog je bil vse to, kar jih je obdajalo in tudi sami so bili bog, saj so verjeli, da so delček celotnega stvarstva. Način življenja so priredili glede na sončne cikle in glede na njegovo različno moč v letu glede na gibanje po nebu. Častili so svojega sončnega stvaritelja, katerega so poimenovali Svarog/Svarun/Svaritelj.
Ko je noč najdaljša in dan najkrajši so praznovali vsakoletno rojstvo Božiča Svarožiča. Zimski obrat sonca je bil čas novega mladega boga, ki bo zemljo znova napolnil s toploto in vegetacija se bo čez čas znova začela.
Pomladansko enakonočje je čas Zelenega Jurija/Jarnika/Jerneja. Najveselejši čas v letu, prebujanje narave.
Kresna noč ima prav posebno moč. S prižiganjem kresov na visokih hribih in gorah, čim bližje nebu, naj bi sonce prejemalo čim več svetlobe in toplote, da bi še dolgo sijalo s polno močjo. Častili so polboga Kresnika - zlatolasega in zlato-rokega sina ognjenega boga, ki je podedoval sonce, svetlobo, toploto in ogenj…
Proti koncu avgusta Mara postane Morana. Naši predniki so verjeli, da Morana takrat prvič napove svoj prihod. Leto se je postaralo in se počasi pripravlja na smrt.
Prastara vera časti s himnami naravi in njenim silam, ter vsem, kar jih je in nas obdaja in še vedno kroji naše življenje. Več informacij na: http://www.ajdi.org/staroverstvo.html
Praznovanje Božiča/Svarožiča se naglo približuje, zato pohitite!
Obilo ustvarjalnosti in dobre stare vere.
Nataša Novak - Nash
27. listopad 2011
Na spletni strani "Vjatič", vseslovanske televizije, si lahko ogledate dokumentarne filme, glasbo, kulturo in umetnost slovanskih narodov. Med njimi so tudi slovenski dokumentarni filmi, ki jih najdete v rubriki zapisi (Записи): "Bil sem kot kralj": portret Slava Batiste, Osvatina - poganjski ogenj, ... Še posebej so zanimive reportaže o slovanskih praznikih: dnevu Peruna in Kupali.
http://yatv.ru/vyatich oziroma na strani http://www.rodnovery.ru/tv.php.
Prijeten ogled!
23. listopad 2011
V soboto, 26. 11. 2011, ob 21:50, bo na TV Slovenija 1 predstavljen dokumentarno igrani film Sveta voda Uročka (Scenarij: Jadran Sterle, Režija: Primož Meško).
"Ko je bil Boris Čok iz Lokve na Krasu še mlad fant, mu je strina Hana Bržanova povedala, da je voda na vrhu Gradišča zdravilna in zato sveta. Že stoletja so jo varovali prebivalci Prelož in Lokve, izvir pa je imel tudi stražarja, da ne bi kdo delal škode. Sveta voda Uročka je del zgodovine in starega verovanja tamkajšnih prebivalcev. Zdravilstvo je del velikega znanja, ki so ga ljudje, še posebej ženske, stoletja prenašali iz roda v rod. Tudi zgodbo o zdravilni vodi Uročka."
Foto: Jožica Zafred
Sveta voda Uročka je že četrti igrano dokumentarni film o staroverstvu na Slovenskem. Pred tem so že bili posneti Med hribi kačjih glav, Poganjski ogenj in Jelenk - sveta gora starovercev.
22. listopad 2011
Vabljeni na predstavitev desete knjige Antona Komata Varuhi Vrbovega loga, ki bo v torek, 6. grudna 2011 ob 17. uri v Bernardkinem hramu na Brezovski Gori 19, p. 8273 Leskovec (sedežu Zavoda Svibna, nekoč Zavoda Vrbov Log).
"Knjiga Varuhi Vrbovega loga je po svoji zvrsti roman, ki bi ga lahko opisal kot magični eko-triler. Ekološka komponenta romana prinaša duhovno sporočilo poti iz globalnega kaotičnega sveta. V napeti sodobni zgodbi, ki je postavljena v morfologijo pravljice, se nenehno prepletajo: magična pokrajina z realno, sanje z resničnostjo, preteklost s prihodnostjo, nasilje in ljubezen."
Po pogovoru z avtorjem knjige se bomo sprehodili tudi to vrbovega loga pred Ajdovsko jamo, po kateri je knjiga dobila ime, ogledali pa si bomo tudi Ajdovsko jamo.
Informacije in prijave: Bernardka Zorko, Zavod Svibna, 031 329 625, svibna1@gmail.com , info@zavod-svibna.si
20. listopad 2011
Mihai Dragnea iz Bukarešte študira slovansko mitologijo, naslov njegove diplomske naloge je bil: Slovanska mitologija v srednjeveških virih. Poslal nam je članek o Rujevitu, slovanskem bogu vojne. |
 |
13. listopad 2011
| V ogled vam priporočamo dokumentarno oddajo Drevesa pripovedujejo. Posneti so štirje deli, o smreki, lipi, orehu in hrastu. Na hrastu se je zgodila tudi božanska borba med Perunom in Velesom v podobi orla in kače, pod hrastom pa se je zgodila nebeška poroka med Jarilom in Maro. Klikni na sliko za ogled. |
 |
10. listopad 2011
 |
Dne 5.11.2011 smo na gradu Struga organizirali predavanje. Prof. Leopold Sever je predstavil najnovejša odkritja v raziskavah toponimov in oronimov z imenom Tičnica. Prof. Sever domneva, da so prav Tičnice predstavljale kultne prostore stare gradiščne kulture na naših tleh. Morda so bile povezane tudi z žrtvovanjem ali pokopom naših prednikov. Več o predavanju skupaj s fotografijami si oglejte TUKAJ. |
Bralce vabimo, da nam sporočijo lokalne krajevne Tičnice, katere mnogokrat niso vpisane na kartah in bi nam pomagale pri nadaljnjem raziskovanju.
7. listopad 2011
Sosedje Hrvati so v zadnjem času aktivno raziskovali slovansko staroversko verovanje in s tega področja izdali vrsto novih knjig, ki jih velja pobližje pogledati. Radoslav Katičić je svoje dolgoletno raziskovanje mitologije skozi baltske in slovanske ljudske pesmi predstavil v treh knjigah, Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine (Zagreb / Mošćenička Draga 2008); Zeleni lug (Zagreb / Mošćenička Draga 2010) in Gazdarica
na vratima (Zagreb / Mošćenička Draga 2011). V prvi knjigi predstavi tridelni pogled na svet v povezavi z enim najpomembnejšim mitološkim simbolom, svetovnim ali kozmičnim drevesom (arbor mundi). Poleg tega pa kot že sam naslov knjige pove, božanski boj med gromovnikom Perunom in njegovim zemeljskim nasprotnikom Velesom. Druga knjiga, Zeleni lug, govori o Perunovem sinu in hčeri, Jarilu in Mari, njuni nebeški svadbi in ostalim njunim vlogam v koledarskem letu. Gazdrarica na vratima pa predvsem na baltskem gradivu rekonstruira boginjo mati, mati »vlažne zemlje«, ki je pri Slovanih in s tem tudi pri Slovencih nosila ime Mokoš.
Različni hrvaški raziskovalci pa so v knjigi Perunovo koplje (Studia mythologica Slavica – Supplementa, ZRC SAZU, 2011) raziskovali goro Perun pri Splitu v Dalmaciji. Pod goro, v Žrnovnici se je ohranila zgodnjesrednjeveška reliefna plošča, ki prikazuje spopad konjenika z medvedom. Danes je plošča vzidana v steno cerkve. Poleg navidezno krščanske vsebine, pa ima podoba tudi staroverski pomen kozmičnega dvoboja med Perunom in Velesom. Ploščo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
6. listopad 2011
Knjiga, ki jo tokrat predstavljamo javnosti ni noviteta, temveč vodič, ki je zaradi svoje vsebine še vedno zelo aktualen. Pravljične poti Slovenije (založba Sidarta) avtorice Irene Cerar so prvič izšle že leta 2004. Knjiga nas popelje na 50 družinskih izletov po Sloveniji in čeprav je knjiga zasnovana kot vodič, jo lahko zaradi zanimive vsebine preprosto beremo kot roman. Ob vsakem izletu na znane in manj znane mitološko zanimive kraje po Sloveniji, nam avtorica predstavi pripovedko oziroma pravljico, ki se navezuje na izletniško točko. Tako zvemo pripovedko o bogu sonca, vilah in vedomcih ter še mnogih drugih bitjih prirode iz našega rodnega verovanja. Predstavljene so tudi povsem preproste, a velike stvaritve narave: skalnati samotarji, okamneli Svatje pri Ribnici, čaščene reke, izviri ali pa zgolj mogočni oreh v Kočevski Reki. Vse nešteto je imelo in še ima svoje pomembno mesto v religioznih predstavah staroverstva.Če so Pravljične poti Slovenije opisovale vilinski svet narave, pa nam Pravljične poti v zgodovino (Sidarta 2009) predstavljajo predvsem kulturno dediščino. Tu srečamo mnoge gradove in prav tako povedke, ki so se spletle okoli mogočnih trdnjav. Eden od izletov nas popelje tudi v istrsko vasico Krkavče, kjer kraljuje znameniti Krkavčanski kamen o katerem smo že pisali tudi na naših straneh. Izmed povedk pa naj omenimo samo dolenjsko povedko o bogu Mokronogu, bogu neba in dežja. Na njegovem mestu danes stoji cerkev sv. Petra.
Oba vodiča sta dobrodošla zakladnica idej za družinske izlete ob katerih lahko spoznavamo narodovo duhovno kulturo. Naj nam jesensko deževje ne prepreči odkritij novih lepih mest!
31. vinotok 2011
Vabilo na predavanje na gradu Struga
Tičnica verski prostor gradiščne kulture
Gradišče grmskih šestošolcev.
V soboto 5. Novembra ob 18.30 uri bo na gradu Struga predavanje z naslovom Tičnica verski prostor gradiščne kulture. Predaval bo prof. Leopold Sever dolgoletni raziskovalec naše daljne preteklosti in avtor mnogih knjig na to temo. V zadnjih letih je prišlo do novih odkritij načina bivanja naših prednikov in profesor Sever je z najnovejšimi odkritji nedvomno prav v zadnjem času globoko zarezal v novo razumevanje v bivanju tega obdobja. Zato vas vabimo na predavanje, da si v živo ogledate in prisluhnete najnovejšim odkritjem.
Še prav posebno vabljeni pohodniki, saj vas bomo na predavanju prosili za pozornost na vaših prihodnjih pohodih, saj se pogosto skrivajo skrivnosti za lokalnimi toponimi, ki niso vneseni na zemljevide in karte specialke !
Za vse informacije smo na voljo na telefon 041 334 876.
31. vinotok 2011
V Rubriki "Zapisi" objavljamo članek o Peruniki.
Za članek kliknite na sliko:
24. vinotok 2011
 |
HčiStarih objavlja zanimiv članek o ponovni oživitvi čaščenja dreves v Črni Gori. Prispevek se nahaja v naši rubriki "zapisi". "Skupina prebivalcev Danilovgrada se je odločila izkazati svoje spoštovanje več kot petstoletnemu zaščitenemu hrastu, ki varuje vhod v mesto. Prav vse generacije v spominu ohranjajo vtis veličastnega hrasta, pod katerim se je, kakor še pomnijo najstarejši člani skupnosti, odločalo o vseh najpomembnejših stvareh, hkrati pa je bila njegova globoka senca prostor, kjer so se otroci lahko varno igrali...." |
17. vinotok 2011
2. vinotok 2011
Igor Šivec je študent fakultete za medicino na Univerzi v Ljubljani, ki ima poleg precej zahtevnega študija še precej zahteven hobi - slikarstvo.
V zadnjem času v njegovih delih zaznamo predvsem slovansko staroversko tematiko.
Za ogled njegovih del kliknite TUKAJ.
29. kimavec 2011
V rubriko "Praznovanja" smo dodali ščepec slik z letošnjega praznovanja dneva Morane.
Klikni na sliko.
26. kimavec 2011
Pod rubriko "Zapisi" smo dodali Vratislavov članek, misli, ki so se mu utrinjale potem, ko nam je predaval o staroverstvu v prekrasnem klubu Orfej in po počastitvi Morane na Klevevžu in Gradu Struga.
Članek preberi TUKAJ.
22. kimavec 2011
 |
V soboto, 24.9.2011, bo v Sinji Gorici pri Vrhniki predavanje z naslovom: STAROVERSTVO: NEKOČ IN DANES. Predaval nam bo MATJAŽ ANŽUR - VRATISLAV. Predavanje se bo pričelo ob 19. uri v klubu Orfej. Da vam objekta ne bo težavno najti, bo pred hišo in parkiriščem gorela bakla ali dve. Na ta način bo lahko vsak, ki se bo peljal po stari cesti od Vrhnike proti Ljubljani, oziroma obratno, ob manjši pozornosti lociral hišo! Bakle bodo stale na pločniku tik ob cesti. Vsi vljudno vabljeni. Slava! |
|
 |
V nedeljo, 25.9. bomo praznovali Morano. S seboj prinesite kopalke in brisačo. Vljudno vabljeni! Slava rodnim bogovom! |
18. Kimavec 2011
V Sloveniji smo ustanovili tri staroverske župe, ki se v svojem staroverskem delovanju nenehno povezujemo, vsaka pa je po svoje aktivna še na lokalnem nivoju.
|
|
12. kimavec 2011
|
Slovenske legende in znamenja
|
5. kimavec 2011
Jesensko praznovanje Moraninega dne bo v nedeljo, 25. kimavca 2011, na Klevevžu in na Strugi na Dolenjskem. Prijave zbiramo na naš elektronski naslov, kjer dobite tudi več informacij.
Slava rodnim bogovom!
4. kimavec 2011
V soboto, 24. kimavca 2011, vas vabimo v Sinjo Gorico na predavanje z naslovom "Staroverstvo: nekoč in danes". Predaval bo Matjaž Vratislav Anžur v prostorih društva Orfej (Sinja Gorica 87) s pričetkom ob 19:00.
2. kimavec 2011
Pred kratkim je v Srbiji izšla izjemna knjiga o rodnoverstvu z naslovom Slovenska mitologija (Словенска митологиjа; Laguna: 2011) avtorja Nenada Gajića. Gajić uvodoma predstavi slovanske narode, naš izvor, jezike, običaje in razmerje med krščanstvom in rodnoverstvom. Sledi panteon slovanskih bogov, demonov, sveta mesta in magijski rituali. Knjiga ne sodi med strokovne knjige o naši religiji, temveč med poljudnoznanstvene, kar pa ne gre na škodo njeni vsebini. Kar dela knjigo posebno in bogato, so njene ilustracije, ki jih je prispevalo kar petindvajset ilustratorjev. Prav tako je jezik lahkoten in zanimiv, ki bralca z veseljem popelje do naslednjih strani. Pogosto so na straneh diskretno vstavljene tudi mitološke zanimivosti iz ljudskega izročila, ki dajo besedilu še dodatno težo. Nedvomno je to knjiga, s katero se bodo številni seznanili z vero naših prednikov.
Slovenska mitologija je izjemen knjižni izdelek, ki se po estetiki lahko meri samo z najboljšimi izdajami. Pri nas žal še nimamo primerljive knjige, ki bi kvalitetno zapolnila vrzel med poljudnoznanstvenimi knjigami o naši stari veri. Gajićeva knjiga nam je gotovo lahko spodbuda za naše naslednje izdaje.
Spletna stran o knjigi:wwww.slovenskamitologija.rs
28. veliki srpan 2011
V rubriko povezave smo dodali bratsko staroversko organizacijo iz Ukrajine http://www.oru.org.ua, ki jo vodi svečenica Zoreslava. Izdajajo tudi staroverski časopis Svarog.
21. veliki srpan 2011
» SVETA VODA VROČKA «
VABILO
Minevajo štirje meseci od takrat, ko smo skupaj z ekipo RTV SLO sodelovali pri snemanju igrano-dokumentarnega filma »Sveta voda Vročka«. Snemali smo ga ravno v času, ko so davno pred nami te obrede svečano počeli naši predniki, ki so se, čeprav v strahu pred preganjanjem, še vedno oklepali tradicij svoje rodne vere zelo čustveno povezane preko bogov in božanstev do velike matere Narave. Mislim, da smo to povezavo tiste dni občutili tudi mi! Film je v tem času ekipa v studiu pozorno in vestno zmontirala, ter dokončala. Pripravljen je na predstavitev preko televizijskih ekranov širši slovenski javnosti! Pred tem bomo imeli ustvarjalci filma čast, da si ga bomo prvi ogledali. To pa bomo delili z našimi sorodniki, prijatelji in znanci in sicer…
… v četrtek, 25. avgusta 2011, ob 20 uri,
v Kulturnem domu »Srečka Kosovela« v Sežani!
V imenu ekipe RTV SLO, igralcev in pripovedovalcev si vljudno vabljen-a, da se nam ob tem pomembnem dogodku pridružiš, deliš in občutiš srečo, veselje, ter druženje po predstavitvi!
5. veliki srpan 2011
| V Rubriki ZAPISI: Jezikoslovje objavljamo novi članek z naslovom: KOLEDARSKA IMENA. Naši predniki so logično poimenovali svet okoli sebe na podlagi svojih mitološko-ideoloških predstav. Zato imajo vsa imena mest, hribov, dolin, rek, skal in ostale pokrajine svojo logično ozadje, če tudi ga danes ne poznamo več. Prav tako pa so glede na svoj življenjski ritem umetno ustvarili časovne meje, s katerimi so razdelili ciklično leto na krajše enote... Za celoten članek kliknite TUKAJ. |
 |
V naš arhiv smo dodali tudi podroben opis Perunovega kipa, ki ga je izdelala staroverska župa Perun na Štajerskem in sam potek izdelave.
TUKAJ.
1. veliki srpan 2011
 |
V časopisu: ŠENTJURSKE NOVICE, revija za lokalna vprašanja; letnik XVIII, št. 7; 27. julij 2011; MediaStar založništvo, d.o.o.; Šentjur, je objavljen članek o Perunovem kipu iz Turnega, ki je postal tudi najvišji kip na Kozjanskem. Članek opisuje sam kip in potek izdelave. Objavljamo tudi komentar na temo prav tako iz Šentjurskih novic. Klikni na željeno sliko za povečavo. |
25. mali srpan 2011
| PERCIVAL SCHUTTENBACH je skupina poljskih glasbenikov, ki skupno deluje na več tematskih projektih že več kot 10 let. Skozi leta se je spreminjal glasbeni stil - posledično s prihajanjem in odhajanjem članov. V svoje aranžmaje vpletajo tudi stare in klasične inštrumente, sami imenujejo svojo zvrst »Heavy Folk«. Poleg projekta, ki tematsko zajema 2. Svetovno vojno pa je morda eden izmed najbolj vidnih in tudi vsesplošno zelo dobro sprejet projekt glasbe Slovanov in Vikingov. Skupina veliko nastopa v živo, tudi na raznoraznih zgodovinskih prireditvah. Klikni na sliko za več informacij. |
 |
18. mali srpan 2011
 |
Predstavljamo vam Marius Grušasa, umetnika iz Litve - vsem je zagotovo dobro poznana njegova fantastična stvaritev - Svetovid na Kap Arkoni. Klikni na sliko za več informacij. |
13. mali srpan 2011
 |
Perunov dan beležimo na dan 20. mali srpan. |
5. mali srpan 2011
 |
Praznovali smo Kupalo Kresnika na planini Kuhinja pod Krnom. Lep prostor, lepo starodavno svetišče, lep doživljaj ! Dovolite pa mi, da napišem par besed in vas obvestim o dogajanjih, o načrtih, o že narejenem tudi na teh internetnih straneh! Na koncu koncev smo jih postavili zato, da širimo našo idejo prihodnjega drugačnega sveta. Za celoten članek kliknite na sliko. |
3. mali srpan 2011
Na naših spletnih straneh smo že predstavili umetnost Vladimirja Veligorja, v kateri se tako v epski kot lirični poeziji srečamo s staroslovanskimi mitološkimi tematikami.
Tokrat predstavljamo dve dramski igri izpod peresa istega ustvarjalca, kjer nas na povsem abstrakten način popelje v slovensko zgodovino.
Preberi igri TUKAJ.
27. rožnik 2011
Med najpomembnejše knjige o slovenski avtohtoni religiji nedvomno spada Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih. Skozi zgodbe, ki jih je zapisal Pavel Medvešček, sledimo staroverskim obredom, mitološkim podobam, kačjim glavam in prasili Nikrmani. Več o knjigi si lahko ogledate na spletni strani založbe Taura, kjer knjigo izvrstno priporočajo "tistim mladim in manj mladim, ki jih v Sloveniji živeče vere ne zadovoljijo in iščejo odgovore v Aziji, Afriki, Avstraliji ter Ameriki. Zakaj jih ne bi v edini neuvoženi, zares domači prvi veri." Klik
20. rožnik 2011
Na kresno noč, ko je dan najdaljši, praznuje Kresnik.
Kot že leta poprej, bomo tudi letos peljali tradicijo naprej.
Praznovanje je prestavljeno na nedeljo, 26. rožnika 2011. Za več
informacij nas kontaktirajte na naš elektronski naslov.
Vabljeni!
Slava
15. rožnik 2011
Tokrat vam bomo postregli kar s tremi novicami naenkrat.
Dodali smo dva izjemno zanimiva članka o megalitskih krogih v našo rubriko "Zapisi".
Hrvaški krog blizu Poreča si je ogledal Jože Munih, članek o krogu Na Planini Devici je prispevala Aleksandra Bajić.
|
|
Toplo vam priporočamo tudi ogled hrvaškega dokumentarnega filma: Šetnja z bogovima etnologa Vitomirja Belaja. Belaj nam predstavi glavni in vegetacijski mit slovanske mitologije, božansko trojico, Peruna, Velesa in Mokoš ter odnose med njimi v cikličnem letu.
Za več informacij in ogled kliknite na sliko:
11. rožnik 2011
Na kresno noč, ko je dan najdaljši, praznuje Kresnik.
Kot že leta poprej, bomo tudi letos peljali tradicijo naprej.
Praznovanje se bo odvilo v nedeljo, 19. rožnika 2011. Za več informacij nas
kontaktirajte na naš elektronski naslov.
Slava
6. rožnik 2011
 |
Vabljeni k branju članka Primorskih novic o Babji Jami. Skozi staroverske obrede in merjenje energij nas vodi Jože Munih. Za branje kliknite TUKAJ. |
4. rožnik 2011
 |
Kralj Samo je prva knjiga trilogije pisatelja Ivana Sivca, ki nam na neverjetno slikovit način opisuje življenje naših prednikov, prežet s spoštovanjem do narave in solidarnostjo. Osrednji lik knjige je mladi junak Vitomir, ki postane Samova desna roka. Poleg ljubezenske zgodbe smo priča še natančnim opisom vojaških taktik. Knjiga je predvsem zanimiva tudi zaradi dejstva, da je avtor vključil v zgodbo resnične zgodovinske dogodke, ki jih je zelo spretno povezal v celoto pri čemer knjige kar ne moremo spustiti iz rok. Priča pa smo tudi starodavnim verskim obredom. Želimo vam prijetno branje! |
29. veliki traven 2011
 |
Vabimo vas k ogledu zanimivega dokumentarca o izjemnih lastnostih vode. Z izsledki ruskih in japonskih znanstvenikov. |
22. veliki traven 2011
Priporočamo vam branje pripovedke v verzih VILINDAR avtorja Andreja Ivanuše.
Gre za fantazijsko pesnitev iz dveh delov: prvi obsega uvod, kjer spoznamo slovenske bogove in mitološka bitja, mitološke rastline in njihov vpliv na ljudi.
Drugi del pa vsebuje pesnitev iz devetdesetih rimanih sedemvrstičnic.
Želimo vam prijetno potovanje v ta čudoviti svet!
ZELENI JURIJ (ilustracija © Denis Polanc, voščeni svinčnik na kartonu)
15. veliki traven
V zadnjem času vse pogosteje odkrivamo megalitska svetišča tudi pri nas in v naši bližnji okolici. Nekaj takih svetišč je tudi na sosednjem Hrvaškem. O tem govori tudi članek, ki ga želimo deliti z vami: Megaliti - divovski tragovi drevne prošlosti.10. veliki traven
 |
|
Zveza domoljubnih društev Hervardi in založba Amalietti & Amalietti sta pred kratkim izdala več knjižnih prvencev, ki si zaslužijo, da jih pobližje pogledate. Gre za tri knjige, »Slovenske domoljubne pesmi«, »Ko laž postane resnica, Pogovori o izvoru Slovencev« in najdaljšo slovensko pesnitev »Kralj Samo, Epos v desetih spevih«. Slednjo pesnitev vam podrobno predstavljamo tudi v naši rubriki Umetnost. |
 |
5. veliki traven
 |
 |
 |
|
| V Celju so se letos v TUŠ-evem supermarketu lepo spomnili praznovanja in prihoda pomladi, kjer je Irena Gorenšek avlo opremila z motivom Zelenega Juruja/Jarila, ki ga je krščanstvo spremenilo v Veliko noč. Na posrečen način so naredili njegov gaj. Tako so prelepo podaljšali spomin naše zgodovine in tudi mi se bomo spomnili na njih ko bomo nakupovali! | |||
1. veliki traven
 |
Na spletni strani :
...je izšla 3. številka spletne revije Veles, ki promovira kulturo, umetnost in znanost slovanskih narodov. |
25. mali traven
 |
Tokrat vam predstavljamo slovenski dokumentarni film Jadrana Sterleta, v katerem nam prikaže dva slovenska staroverska običaja, rekonstruirana po pripovedovanjih. V prvi zgodbi spoznamo starodavni obred kurjenja osvatine, da bi si sonce opomoglo in čimprej prineslo pomlad. V drugi pa smo priča obredu rodnosti v jami Triglavci z Božjeglavo in svečenicami. Več o filmu: http://ajdi.org/filmi-domaci.html |
18. mali traven
 |
V rubriki »glasba« predstavljamo hrvaško skupino SVARICA. |
11. mali traven
 |
Tokrat vam v rubriki umetnost predstavljamo slovenske znamke z mitološko vsebino, ki jih je narisala in oblikovala Andrejka Čufer. Umetnica je diplomirala na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Posveča se slikarstvu, svetlobnim kiparskim objektom iz papirja, ilustraciji, oblikovanju. Je dobitnica kar nekaj nagrad. Živi in ustvarja v Vrbi na Gorenjskem. Za seboj ima celo vrsto tako samostojnih kot skupinskih razstav, poleg mitoloških vsebin je narisala in oblikovala tudi druge naše znamke - med njimi grajske stavbe na Slovenskem. |
9. mali traven 2011
 |
 |
|
V rubriki FILM, izpostavljamo slovenski film MORANA. Mnogim najbrž že dobro poznan - predstavljamo pa ga zato, ker se od drugih filmov, ki kakorkoli vsebujejo staroversko tematiko, razlikuje po tem, da je prestavljen v sodobni čas. |
V rubriki GRAFIKA predstavljamo nekaj grafik na temo slovanskega staroverstva oblikovalke in glasbenice Irene Urankar. Prijeten ogled! |
8. mali traven 2011
V rubriko zapisi smo dodali članek o kozmogonskih mitih, mitih o stvarjenju našega sveta in življenja na njem. Slovenci imamo več izjemno starih avtohtonih staroverskih mitov, ki nam razlagajo nastanek našega sveta in naše družbe. Več ....
Polego kozmogonskih mitov, pa si lahko v rubriki zapisi preberete tudi glavni mit slovanske/slovenske stare vere v katerem se borita Perun in Veles oziroma Kresnik in Vedomec ter Vegetacijski mit, ki nam pripoveduje o Jurijevi hoji skozi leto. Vegetacijski mit je še posebno aktualen sedaj v času pomladi.
4. mali traven 2011
V rubriki "kiparstvo" predstavljamo umetnino kakršne še ni bilo: igra ŠAH s slovansko staroversko tematiko kiparja Jovana Petronijevića.
Več si prebreite TUKAJ. Prijetno branje.
4. mali traven 2011
V rubriki "umetnost" smo na podstrani" film" na enem mestu zbrali vse filme s slovansko staroversko tematiko, ki smo jih do sedaj že predstavili v novicah. Prijeten ogled!
2. mali traven 2011
Dodali smo povezave do naših bratskih staroverskih organizacij v Rusiji in Ukrajini, Cоюз Славянских Общин Славянской Родной Веры, Громада "Джерело Життя" in Родолюбие. Dodali pa smo tudi povezave do naše digitalizirane naravne in kulturne dediščine, dedi.si, kamra.si in do slovenskega etnografskega muzeja. Vabljeni k branju.
1. mali traven 2011
V Rubriki "Umetnost" predstavljamo dva tuja umetnika, ki ustvarjata na temo slovanske mitologije. Izpostavljamo nekaj umetnin, za več stvaritev in informacij o samih umetnikih sledite podanim povezavam.
 |
 |
Vsevolod B. Ivanov |
Alex Fantalov |
28. sušec 2011
V našo rubriko "Praznovanja" smo dodali fotografije z letošnjega praznovanja Jarila.
Za ogled galerije kliknite na sliko:
25. sušec 2011
V času Jarila, Jurija, Vesne, pomladi oziroma vigredi, vam ponujamo v ogled balet Pomladno obredje, ruskega skladatelja Igorja Fjodoroviča Stravinskega (1882-1971). Balet prikazuje predkrščanske obrede ob nastopu pomladi, kakršni so bili v navadi pri starih Slovanih.
Del opisa baleta smo povzeli iz wikipedije: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomladno_obredje
"Pomladno obredje je tretji balet, ki ga je Stravinski napisal po naročilu direktorja ruskega baleta v Parizu Sergeja Djagileva. Med vsemi tremi (prva dva sta Ognjeni ptič in Petruška) je najbolj revolucionaren po stilu in zaznamuje preobrat v glasbeni zgodovini. Pomladno obredje spada med tiste glasbene umetnine, ki so določujoče vplivale na podobo glasbe 20. stoletja. Stravinski je izoblikoval scenarij skupaj z velikim poznavalcem predkrščanskih ritualov, ruskim slikarjem in učenjakom Nikolajem Roerichom, ki je tudi oblikoval kostume za prvo izvedbo.
Balet je sestavljen iz dveh delov:
1. del: V prvem delu nam glasba in ples pričarata prvobitni svet iniciacijskih in žrtvenih obredov. Skupina fantov in deklet čaka se spusti v obredni ples, ki postaja vedno bolj divji. Mladci iz sovražnega plemena se polastijo deklet, plemeni se spopadeta in stari modrec skuša pomiriti sprti krdeli.
2. del: V drugem delu se dekleta ob sončnem zahodu zberejo okoli modreca, ki se greje ob ognju na vrhu griča. Eno od njih izberejo kot obredno žrtev zemlji. Starci se zatopijo v obredno zamaknjenje. Dekleta in mladeniči se razvrstijo okoli izbrane žrtve, ki v ekstazi pleše, dokler se mrtva ne zgrudi. Potem jo odnesejo do svete skale, kjer se žrtvovanje dopolni.
Skladba je bila napisana med leti 1911 in 1913. Balet je bil prvič uprizorjen 29. maja 1913 v koreografiji znamenitega plesalca Vaslava Nižinskega v gledališču na Elizejskih poljanah v Parizu. Nižinski, ki je leta 1912 v Parizu izzval škandal s svojo drzno erotično interpretacijo baleta po Debussyjevi skladbi Favnovo popoldne, je s pomočjo balerine Marie Lambert koreografijo prilagodil dotlej še nikoli slišanim glasbenim efektom Stravinskega, ki se jim uglajeni prijemi klasičnega baleta nikakor niso prilegali. Premiera se je izrodila v prvovrsten škandal. Del publike je vpil, žvižgal in se rogal, drugi so bučno aplavdirali in priletela je tudi marsikatera klofuta. Kritiki so izvedbo preimenovali v Massacre du printemps, pomladni pokol. Konservativni glasbeni krogi so nakopičene disonance ter ritmična in dinamična nasprotja doživeli kot eksces novega glasbenega barbarstva, občudovalci Stravinskega pa so njegovo glasbo slavili kot vizijo prvinskega človeka, ki umetnosti vliva nove moči. Pomladno obredje je plod velikega navdiha in zaradi svoje bleščeče dramaturgije izvrstno učinkuje tako na baletnem odru kot v koncertni dvorani. Danes je občutje publike drugačno kot v začetku 20. stoletja. Pomladno obredje poslušamo kot klasično delo, partitura spada v železni repertoar simfoničnih orkestrov in na njej so se preizkusili mnogi veliki dirigenti, saj od interpretov zahteva brezhibno tehnično znanje ter velike ritmične sposobnosti in poustvarjalno silo. Zdi se, da sama narava te glasbe organsko zavrača akademsko interpretacijo.
Stravinski je trdil, da je v celotno delo vključil le eno ljudsko vižo, in sicer uvodno melodijo za fagot, ki izvira iz litovske folklore. Zdaj vemo, da to ne drži. Muzikološke raziskave so v Pomladnem obredju odkrile celo vrsto litovskih, beloruskih, ruskih in ukrajinskih napevov, ki se vsi po vrsti navezujejo na starodavna praznovanja pomladi, a noben izmed njih ni uporabljen kot dobeseden citat. Vse melodije so preoblikovane. To dejstvo nam še jasneje kaže dosežek Stravinskega: iz preprostih prvinskih glasbenih utrinkov je ustvaril veličastno glasbeno delo in odločno prestopil meje iz nacionalne tradicije izvirajočega glasbenega izraza, v katerem se je bil sam umetniško izoblikoval."
Pomladno obredje si lahko ogledate na tej povezavi: Klik
23. sušec 2011
V našo rubriko "Umetnost" smo dodali zgodbe Primoža Bizjana, vsestranskega ustvarjalca, gozdovnika, sodelavca pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic in še marsikaj.
Zgodbe in nekaj besed o umetniku si preberite TUKAJ.
22. sušec 2011
Danes bo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani predavanje in pogovor o starih simbolih in ritualih. Predavanje bo vodil Vladislav Stres. Predstavljen bo tudi uvod v novo tematiko, "Staroverstva na slovenskih tleh kot osnova nove identitete".
Več o vsebini torkovih Pogovorov si lahko ogledate na tej povezavi:
http://stres.a.gape.org/vs/mis el_dneva.htm
15. sušec 2011
Vabimo vas na praznovanje pomladnega Jarila, ki bo v nedeljo, 20. 3. 2011, na Višnji gori. Za več informacij nas kontaktirajte na naš elektronski naslov: (e-mail). Slike z lanskega obreda so dostopne tukaj: Klik
15. sušec 2011
 |
Priporočamo še en film s slovansko tematiko, v ruski produkciji, sneman v Rusiji in na Slovaškem. Bil je zapisan smrti, a je preživel, zato da bi se maščeval za pogubo svojega rodu. Zadnji pripadnik iz plemena Sivih psov je postal mogočen bojevnik. Sam sebe je poimenoval Volkodav. Ušel je smrti v podzemeljskih rudnikih, ko je bil zajet v sužnjost. Tam se spoprijatelji z nenavadnim prijateljem, netopirjem, ki zaradi poškodbe ne more leteti. Tako posatneta nerazdružljiva prijatelja. Nezadržna notranja sila Volkodava žene, da se maščuje Ljudojedu, ki je pred leti uničil vas Sivih psov in ves Volkodavov rod. Ko mu slednjič uspe priti do zakletega gradu Ljudoeda, se krvavo maščuje za pretekla dejanja. V gradu osvobodi tudi dvoje ujetnikov, modreca Tilorna in sužnjo Nilit. Skupaj se odpravijo na pot do mesta Galigrad, ki preživlja mrakobne zaklete čase. Knez Galigrada skuša rešiti mesto na ta način, da obljubi svojo hčer Eleno za ženo mlademu bojevniku Vinitarju. Le ta obljubi zaščito mestu. |
|
Mladi nevesti se tako obeta dolga pot v deželo bodočega moža. Ker je pot nevarna, prosi Volkodava, da postane njen osebni stražar. Volkodav sprejme novo službo pri kneginji in se na ta način vključi v skrivnostna dogajanja resničnega namena potovanja. Za ogled filma kliknite na to povezavo: V primeru, da vam gornja povezava ne deluje, kliknite TU. |
||
13. sušec 2011
Obveščamo vas, da je vzpostavljena nova spletna stran http://slovanstvo.si. Na njej si lahko preberete več o slovanski vzajemnosti, Vseslovanskemu zboru in slovanstvu na splošno.
11. sušec 2011
Od 13. do 26. 3. 2011 bo v Ljubljani potekal 14. pripovedovalski festival Pravljice danes 2011. Pripovedovalci bodo predstavljali pripovedi iz različnih ljudskih izročil naših prednikov. Nekatere pripovedi izvirajo tudi še iz predkrščanskih časov. Več o festivalu si lahko ogledate tu: Klik
10. sušec 2011
V rubriko Sodobno staroverstvo smo dodali članek Rodna vera kot osnova nacionalne ideje: Klik
10. sušec 2011
V februarski reviji Kras (št: 107/108) si lahko preberete obsežen članek Borisa Čoka "Pripoved o poganskem obredu v spodmolu Triglavca". Znanstveni članek na isto temu je izšel tudi v lanski reviji Studia Mythologica Slavica. Skrajšana oblika članka pa je izšla tudi v Primorskih novicah (sobota, 5.3.2011) z naslovom "Obredni kamen je močna energijska točka". Članek je dostopen tudi na tej povezavi: Klik
Več o Borisu Čoku in njegovem raziskovanju Krasa si lahko ogledate na njegovi spletni strani: Klik
1. sušec 2011
Tokrat vam v ogled priporočamo rusko risanko Князь Владимир (Knez Vladimir), ki je bila posneta leta 2006.
Ko so v Rusiji živeli modri volhvi (staroverski svečeniki), so ljudstvu vladali trije bratje Svetoslaviči: Jaropolk v Kijevu, Oleg Drevljanom na vzhodu in Vladimir v Novgorodu. Enega od volhov, žreca Peruna, je modrost zapustila, saj si je zaželel oblasti in vladanja. Poveže se s sovražniki Rusičev Pečenegi in spre brate kneze. V risanki sledimo tudi zgodbi malega Alekše, ki ga v enem od napadov zajamejo Pečenegi in pri njih služi, dokler ga ne odkupi grški trgovec, ki ga odpelje v Carigrad. V Carigradu se sreča s carjem in njegovo hčerko Ano, ki pošljeta knezu Vladimirju pismo. Alekšo in grškega trgovca na poti nazaj v Rusijo napadejo Pečenegi, a Grk Alekšo reši in ga posadi v drevak, ki ga splavi po reki. Alekša se tako sreča s knezom Vladimirjem, ki mu po življenju streže žrec Peruna, a mu vendarle uspe priti do dobrega gozdnega moža, ki slavi boga Roda. Med Alekšo in gozdnim možem svečenikom Roda se kmalu razvname verski pogovor, saj Alekša knezu Vladimirju nosi Sveto pismo. Pojasni, da je bog eden, gozdni mož pa mu odvrne, da je to res in da smo tudi mi to eno, saj smo Priroda - torej pri Rodu. Vname se spopad med Vladimirjem, ki združi vse ruske kneževine, in Pečenegi, prav tako pa tudi med žrecom Peruna in gozdnim svečenikom Roda.
V risanki lahko slišimo nekaj lepih ljudskih pesmi, ki so jih peli med starosvetnimi prazniki. Eden od praznikov je tudi maslenica (pust), ki se v Rusiji praznuje prav zdaj in se konča s postom. Koliko sta si ruska maslenica in naš pust podobna, si lahko ogledate v risanki. Več o maslenici lahko preberete tu: Klik
Risanko si lahko ogledate tu: Klik
27. vesnar 2011
25.2.2011 je bil v Primorskih novicah objavljen članek Anje Avdič Batista z naslovom Med staroslovanskimi bogovi, ki predstavlja gospoda Slavo Batista, kiparja, izdelovalca starodavnih ljudskih glasbil in glasbenika, in njegovo staroslovansko svetišče med Dekani in Cepki. Članek lahko preberete tu: Klik
23. vesnar 2011
Nadaljujemo s filmskimi priporočili, tokrat z domačim filmom z naslovom Združitev v Zaflaški (KUD Cerkno, 2003), ki je svojevrstna interpretacija Prešernovega Krsta pri Savici oziroma parodija na to pesnitev. Zgodba se dogaja ob koncu pokristjanjevanja, ko se Črtomir s še zadnjimi staroverci bori proti Valjhunu.
Prešernova pesnitev je osrednje besedilo nacionalne literarne zgodovine in je podlaga za mnoga umetniška dela, med drugim je pisateljici Mimi Malenšek služila kot navdih za roman Črtomir in Bogomila (Cankarjeva založba, 1959), glej: Zapisi > Rodna vera v slovenskem leposlovju.
Vsi dialogi v filmu so v Cerkljanskem narečju, nekatere lokacije snemanja pa so bile nekdaj tudi staroverska svetišča. Ruševine cerkve v Jagrščah in Marijina cerkev za dež v Policah sta del prostorskega pentagrama, ki ga tvori več cerkva (glej: Zapisi > Skrivnost pentagrama), Poliška cerkev pa je tudi del staroverskega tročana (glej: Zapisi > Poliški tročan).
Film si lahko ogledate tu: Klik
15. vesnar 2011
Film The Pagan Queen (Poganska kraljica) režiserja Constantina Wernerja je zgodovinska drama z mitološkimi motivi, ki temelji na legendi o češki kraljici Libuši iz 8. stoletja. Libuša je najmlajša hči češkega vladarja Kroka in gozdne vile, zaradi česar ima dar videnja prihodnosti. Po smrti očeta vlada češkemu plemenu ob pomoči svojih dveh sester Kaze in Tete, ter prijateljice Vlaste in njene vojske Amazonk. Zaradi političnih razmer jo podaniki nagovorijo k poroki, za moža pa izbere svojega ljubimca, orača Přemysla, ki tako postane kralj in vlada z železno roko. Njena prijateljica Vlasta pa se noče podrediti novemu vladarju in proti njemu zaneti upor. Zgodba povzema tudi mitološko povest o ustanovitvi mesta Prage ter dinastije Přemyslov. Nekatere implikacije filma, predvsem o pravi ljubezni, sožitju z naravo in odnosu med spoloma, so zadele tudi aktualnost sedanjega časa, čeprav so brezčasne.
Film je posnet po holywoodskih standardih, ampak z zelo malo sredstvi, saj kadri ne presegajo trideset ljudi, za kulise pa so uporabili kar češke muzeje na prostem. V filmu zasledimo kar nekaj stereotipov zahoda o Slovanih. Vladavina žensk je v filmu pripeljana do skrajnosti, tako da so mu mnogi kritiki očitali poceni feministično propagando. Kostumografija in igralci bi lahko bili bolj primerni tako pomembni legendi, zato so imeli češki kritiki prav, ko so film raztrgali. Za razliko od Češke je bil film na zahodu ugodno sprejet.
Film si lahko ogledate tu: Klik
12. vesnar 2011
V rubriki Zapisi smo objavili zanimiv članek iz časopisa Delo z dne 27.01.2011, ki ga je napisala Dragica Jaksetič, z naslovom Je pot deroče Reke v temo Škocjanskih jam pot v Had?. Članek govori o Mušji jami, bogatem arheološkem najdišču ob ponorih reke Reke, ki je bila v bronasti, železni in antični dobi svetišče, kamor so, kakor najdbe interpretirajo arheologi, prihajali ljudje iz Egeje, Dalmacije, Panonije in Italije.
"Morda pa je bila Mušja jama še kaj več. Kajti tudi arheologi, ki zgodovino tega sveta odkrivajo z zanimivimi primerjavami med ne preveč zanimivimi kosi lončenine v tem delu Evrope in drugih, pravzaprav dopuščajo letenje na krilih domišljije, ki nosijo pripoved o Mušji jami kot vhodu v Had, kraljestvo mrtvih.
Kaj je razlog, da so ljudje in z njimi predmeti sem prihajali iz tako oddaljenih krajev? Prav gotovo mistični, divji svet, ki so si ga razlagali na svoj način. Tri luknje sredi pozimi pustotne kraške gmajne, iz katerih se zaradi mešanja hladnejšega zunanjega in toplejšega jamskega zraka občasno dviga megla, še za današnje oči ni prav vesel prizor, kaj šele za človeka, ki je na tem vhodu v Mušjo jamo stal pred 3000 leti. Takrat kultne dejavnosti po vsej Evropi so se izvajale na prostem. In zelo verjetno so tudi nad vhodom v Mušjo jamo izvajali obred, ki se je končal z darovanjem bronastega orožja, staljenega na ognju, z dimom poslanega sporočila v nebo. Del rituala je bilo zagotovo tudi žrtvovanje živali, saj so v jami našli tudi ostanke kosti." (foto: Arhiv Park Škocjanske jame) Klik
11. vesnar 2011
V rubriki Sodobno staroverstvo smo objavili prispevek z naslovom Svetovni nazor staroverstva na Slovenskem, ki skupaj z ostalimi prispevki v omenjeni rubriki predstavlja naše poglede na svet. Klik
10. vesnar 2011
Staroverci podpiramo poziv Civilne iniciative za Kras, Civilne iniciative Brkini in Civilne iniciative za Primorsko oblastem Republike Slovenije, naj zaustavijo politično spodbujano demografsko prodiranje Italijanov na Kras in na celotno slovensko Primorsko. Kot je znano, so tujci (v veliki večini Italijani) od maja 2004 – takrat je Slovenija vstopila v Evropsko unijo – do zdaj pokupili že več kot 3500 nepremičnin na tem geopolitično in narodnostno zelo občutljivem območju.
Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta na vlado naslovili tudi Peticijo za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin. Uveljavljanje ZAŠČITNE KLAVZULE je pravica vsake nove države članice EU in izhaja iz 37. člena Akta o pristopu, ki je priloga Pristopni pogodbi, podpisani 16. aprila 2003. Priloga XIII k Pristopni pogodbi za Slovenijo posebej določa 7 – letno prehodno obdobje, znotraj katerega država Slovenija pri Evropski komisiji lahko začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s prostim pretokom kapitala v RS, torej tudi v zvezi s trgom nepremičnin v RS. Za uporabo splošne zaščitne klavzule lahko Slovenija zaprosi le do 1. maja 2011.
Staroverci od slovenske vlade pričakujemo, da nemudoma sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov na področju nepremičnin pri Evropski komisiji, podobno kot je Danska dosegla zaščito svojih nepremičnin pred nakupi nemških državljanov na obmejnem območju z Nemčijo. Slovenski narod in njegova država ne smeta dopustiti, da bi se velikoitalijanski iredentistični načrti uresničili v okviru Evropske unije in pod krinko svobodnega pretoka blaga, kapitala in ljudi. Slovenske državljane in državljanke pa pozivamo, da podprejo to plemenito akcijo obrambe našega narodnega in državnega ozemlja s podpisom peticije na naslovu:
Peticija za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin
Več o Civilni iniciativi Kras: Klik
8. vesnar 2011
Tokrat vam v ogled priporočamo ruski film Ярослав: Тысячу лет назад (Jaroslav: pred tisoč leti), ki je postavljen v začetek enajstega stoletja oziroma v prvi dve desetletji po odločitvi kneza Vladimirja v Kijevu, da pokristjani Rusijo. Na severu velike kneževine leži mesto Rostov (znan tudi kot Veliki Rostov, za razliko od bolj znanega Rostova na Donu), vlada mu Svetozor, ki ima hčer, za katero upa, da jo bo omožil z ovdovelim knezom Jaroslavom. A ona ljubi Haralda, varjaškega najemnika kneza Jaroslava. Jaroslav je v Rostovu odposlanec svojega očeta Vladimirja, njegova naloga je politično širiti ozemlja velike kneževine na sever, kjer pa naleti na izredno kaotično stanje. Med slovanskimi in finskimi plemeni vladata še tradicionalen način življenja in verovanje v stare bogove.
Na eni strani nanje pritiskajo Kijevčani, na drugi Varjagi in na koncu še roparji, povezani z enimi ali drugimi zaradi različnih političnih ciljev. Roparji tako požigajo, plenijo in prodajajo ljudi v suženjstvo. Kdo stoji za vsem tem, se razkrije na koncu filma. V eni od političnih izvidnic Jaroslav naleti na pravkar oropano vas in na bregu Volge prepreči prodajo ujetih vaščanov za sužnje, saj napade roparje in osvobodi ujetnike, med katerimi je tudi ovdovela hčerka poglavarja plemena Medvedov Raida. Zdi se mu, da bi lahko s pomočjo Raide pregovoril pleme Medvedov, da se pridruži veliki Kijevski kneževini. A Medvedi so ljudstvo, ki ne zahaja k drugim, prav tako pa tudi drugih ne spuščajo k sebi, saj so se vsi, ki so prišli k njim, izkazali za sovražnike. Tudi Raida ima odklonilen odnos do Jaroslava. Oče jo nameni za ženo nasilnemu Vendu, katerega pa Raida ne ljubi. Med Jaroslavovim ujetništvom pri Medvedih se začne plesti vez med njim in Raido.
Film priporočamo tudi zaradi prikaza prostrane ruske pokrajine in njenih širokih rek. Scenografija starega mesta Rostov in vasi, kjer prebiva pleme Medvedov, je odlična. Če upoštevamo, da je film financiralo Ministrstvo za kulturo Ruske federacije in da imajo ponavadi takšni filmi tudi politično sporočilo, potem navedimo še pogovor med Jaroslavom in svečenikom - žrecem plemena Medvedov Čurilom. Čurilo odlomi vejico z drevesa in Jaroslavu pokaže, da so listi na njej različni. Zato se mu zdi prav, da ljudje verjamejo v različne zemeljske in nezemeljske vrednote. Jaroslav ob koncu filma ob ustanovitvi mesta Jaroslavl ponovi te Čurilove besede. Zatorej naj velja strpnost med brati katerekoli vere! Zanimiva je tudi vloga Varjagov, ki so v tem filmu končno prikazani v svoji resnični zgodovinski vlogi, ki so jo odigrali v Kijevski Rusiji.
Film si lahko ogledate tu: Klik
7. vesnar 2011
14.1.2011 je bil v Primorskih novicah ob svetovnem dnevu religij objavljen članek Anje Avdič Batista z naslovom Daritev pozabljenim bogovom. Preberete ga lahko tu: Klik
6. vesnar 2011
Na spletu nas razen na naslovu ajdi.org dobite tudi na naslovih staroverci.org in staroverci.si. Nekoliko smo preuredili tudi spletno stran.
25. prosinec 2011
Ker bi vam radi približali tudi slovansko (popularno) kulturo, ki je v Sloveniji po nepotrebnem zapostavljena, vam bomo v tej rubriki v ogled in poslušanje predlagali slovanske filme, glasbo in drugo umetnost, ki so povezani s staroverstvom.
Začenjamo s poljskim filmom Stara baśń: Kiedy słońce było bogiem:
V deželi Vislanov, Pomorjanov, Dravanov je v gradišču na robu reke živel staropoljski rod, ki mu je vladal knez Popiel. Ker je bil že v letih, bi moral po izročilu na bojnem pohodu mladih vojščakov predati oblast svojima sorodnikoma. Vendar ima žena Ksezna drugačne načrte. Popiela nagovori, naj umori sorodnika in tako zagotovi nasledstvo njunemu še mladoletnemu sinu. Vendar se načrt izjalovi, saj se gradiščna aristokracija temu upre, zato Ksezna uprizori lažno smrt svojega moža in veljake zastrupi. Zdi se, da se je ukana posrečila, a pes poliže nekega mrtveca in pogine. To vidi Piastun, ki v dogajanju prepozna zaroto, zato se poda med kmete in z njihovo pomočjo organizira upor proti nepravičnemu knezu Popielu in njegovi še bolj pokvarjeni ženi. Med kmeti pa živita tudi samotarski junak Ziemek in mlada čarovnica Dzvina. Po nesrečnem dogodku v gozdu, ki pa se s pomočjo Ziemka in čarovnice Jage srečno konča, se mladi junak in mlada Dzvina zaljubita. Vendar je slednja zaobljubljena bogovom in se ne more poročiti z Ziemkom. Še več, pri poskusu ugrabitve na noč Ivana Kupale ga zabode skoraj do smrti. Vzporedno z ljubezensko zgodbo, ki jo dodatno zaplete še lepa Mila, potekajo tudi priprave na upor in zamenjavo knežje oblasti. Zaradi nesloge med vaškimi župani svečeniki podelijo oblast Piastunu, knez gradišča pa na pomoč pokliče Vikinge pod vodstvom Jarla Sigvalda. Kako se film konča si, oglejte sami.
Film priporočamo tudi zaradi prekrasno izdelane scenografije gradišča in vaškega dvora, zaradi kostumografije in prikaza običajev naših prednikov.
Film si lahko ogledate tu: Klik
13. prosinec 2011
V rubriki Dejavnosti smo objavili slike s torkove predstavitve zbornika Triglav: religiozni pomen pri Slovanih. Klik
12. prosinec 2011
26.1.2011 ob 21.00 bo v ljubljanskem etno klubu Zlati zob večer stare ljudske in narodne glasbe v izvedbi Eleonore in Leonharda, ko bodo zopet zaživela nekatera davno pozabljena besedila, ki sta jih glasbenika obudila in ovila v Eleonorin glas, cistro in kitarsko lutnjo.
V rubriki Umetnost lahko poslušate pesem “Devojka postane vila”, ki sta jo Eleonora in Leonhard uglasbila na podlagi narodnega besedila. Klik
9. prosinec 2011
V rubriki Sodobno staroverstvo lahko preberete Vratislavovo razmišljanje o navu, pravu in vsezapisu ob praznovanju lanskega Božiča Svarožiča. Klik
8. prosinec 2011
V rubriko Praznovanja smo dodali slike s praznovanja lanskega Svarožiča-Božiča. Klik
4. prosinec 2011
Vabljeni na predstavitev zbornika Triglav: religiozni pomen pri Slovanih. Predstavitev bo v torek, 11.1.2011 ob 19:00 v dvorani Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1 v Ljubljani.
V zborniku šeste mednarodne konference "Slovanska dediščina" je zbranih trinajst različnih prispevkov avtorjev, ki so pisali na temo boga Triglava.
Več o konferenci lahko preberete tu: Klik
Zbornik lahko naročite pri Matjažu Anžurju na telefonski številki 041 334 876.
- Arhiv novic 2006
- Arhiv novic 2007
- Arhiv novic 2008
- Arhiv novic 2009
- Arhiv novic 2010
- Arhiv novic 2012