Jaroslav: Kresnik

Bogovi in druga bajna bitja se v staroverstvu pogosto prikazujejo ne samo v naravi in naravnih pojavih, temveč tudi skozi glavne elemente, ki so ravno zaradi tega srčika rodnega čaščenja. Skozi vodo se prikazuje Vodan, Mara in Mokoš, štiri vetrove vodi Vetrnik, zemlji in podzemlju pa vlada Veles. Četrti element je ogenj, ki ga srečamo pri mnogih bogovih, saj simbolizira svetlobo in s tem zemeljsko Sonce, kar v zimskem času predstavlja Božiča Svarožiča, v poletnem času pa Kresnika. Slednji bog je specifično slovenski, saj ga razen na sosednjem Hrvaškem, drugod ne poznajo.

Kresnik ima med slovenskimi bogovi nedvomno posebno mesto. Kraljuje na najpomembnejši staroverski praznik v letu, to je na kresno noč, ki se jo praznuje 23. rožnika. Njegovi kresovi so se ohranili pod imenom Ivanovi, Janezovi ali Šentjanževi kresovi vse do danes. Kresna noč je zaradi močne simbolične vloge, vraževerja in praznovanja preživela tudi v krščanstvu. Polno pripovedi so si naši prednamci pripovedovali o Kresniku in njegovem nasprotniku Vedomcu oziroma Kačji kraljici, ki se tudi bojuje s Kresnikom. Mnogo teh se prepleta z gradom Vurberk na Štajerskem.

Kresnica na podelitvi literarne nagrade Kresnik

Vsekakor moramo Kresnika razumeti v različnih vlogah, saj je tekom stoletij, kot vsi staroverski bogovi v dobi dvoverstva, dobival novo vlogo v mitoloških zgodbah, nekatere njegove funkcije so se zgubljale, spet druge pa na novo pletle. Poznamo mitološko pripoved pomladnega Jurija in Mare, ki se na kresni večer poročita pod imeni Ivan Kresnik in Mara. Najdaljši dan v letu in najmočnejša sončna moč sta temeljni funkciji tega sončnega boga, kot tudi vseh ostalih sončnih bogov pri drugih nacionalnih tradicijah. Še preden pa je prišlo pri staroverskih Slovencih in drugih ljudstvih Evrope v ospredje čaščenje Sonca, kot najvišjega boga, je verjetno bil v ospredju bog groma in bliska. S počasnim zatonom enega, se je vzdigoval kult drugega, oba pa sta verjetno dolgo časa vzporedno obstajala, kot lahko razberemo z ohranjenih kresnikovih pripovedi. Gromovnikove funkcije Kresnika, tako kot sončne, vidimo v njegovem imenu, saj nam poleg kresa sporoča tudi kresati se, pomensko boriti se. Poleg tega pa tudi v zgodbah, kjer s strelami pokončna Vedomca ali kačo s katerimi se bori na nebu. Vedomec je lahko tudi krivi Kresnik, saj gre za tistega, ki ve oziroma vidi, kot nam sporoča pomen imena Vedomec. Ženska oblika Vedomca je »vešča«, tista, ki je vešča znanja. Ob koncu uspešne Kresnikove borbe proti njegovemu zemeljskemu sovražniku nastopijo padavine dežja pomešane s pšenico, kar simbolizira plodnost. Ob teh gromovnikovih vlogah Kresnika nam pred oči razumljivo stopi naš glavni bog groma Perun, ki ima prav tako že v imenu skriti koren udarjanja. Prav lahko, da je Kresnik nadaljnja faza Peruna, saj je že nekje na pol poti med Perunom in Svarogom, saj ima tako funkcije prvega kot tudi drugega boga. Oba oziroma vsi trije spadajo v sam vrh glavnih slovenskih bogov.

Svantevid

Poleg božanskega Kresnika pri nas poznamo tudi povsem navadne človeške Kresnike kot zavetnike vasi. Njihova naloga je bila varovanje ljudi in živali pred slabimi silami in nadlogami. Ne bi veliko zgrešili, če zapišemo, da so ti učlovečeni Kresniki po svojem delovanju zelo podobni sibirskim in drugim šamanom. Prehod duše iz telesa je namreč poznan tudi pri nas, to pa so zmogli storiti le ljudje s posebnimi dari, kot so bili Kresniki.

Svarožič

Kresnik, pristni slovenski bog ognja, sonca, svetlobe pa hkrati tudi bog gromovnik, strel, groma in bliska. Še bi lahko naštevali njegove pozitivne lastnosti, kje vse so naši ljudje videli tega izjemnega boga, od kresničk v toplih poletnih nočeh do Kresnic ali Ladaric, kot so tudi rekli skupinam v belo oblečenih deklet. Vsekakor si lahko tako mnogo lastnosti in moči nabere samo bog, ki ga je ljudstvo častilo stoletja in tisočletja, se ga oklepalo in ga ne zanikalo tudi v najtežjih trenutkih. Še danes je Kresnik med staroverci največji bog poletnih noči, katerega praznik vsako leto obeležimo s kresom na kresni večer.

Literatura:
Šmitek, Z.: Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti. - Študentska založba, 2004
Ovsec, D. J.: Slovanska mitologija in verovanje. - Domus, 1991
Kelemina, J.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom. - Družba sv. Mohorja, 1930