Gregor Koželj: "Dolmen"
Naj najprej povem, da je ime "Dolski kamen" moj osebni konstrukt, saj se opisana kamnita miza nahaja v Žirovskih Ravnah, bolj natančno v "Andrejevih Rupcah". Ker pa sem se sam vedno odpravil proti kamnu mimo Dol, sem ga tako tudi imenoval in naj mi kakšen "lokal patriot" ne zameri preveč. Ko pridemo na mesto naše zanimivosti, pred seboj zagledamo pravo kamnito mizo, ki je visoka 3 do 4 metre, v širino pa meri okoli 5 metrov. Na njo je moč tudi zlesti, čeprav to ni najbolj spoštljivo. Res zanimiva reč, ta kamnita miza sredi gozda, kako neki se je tam znašla, se sprašujemo. O kamnitih mizah v naravi se je že govorilo in pisalo, njihov nastanek je res lepa zgodba narave, lahko pa na njo gledamo tudi s kulturnozgodovinskega vidika. Ta vidik bi vam rad bolj približal v nadaljnjem besedilu.
Igra narave:
Kako je sploh nastala ta zanimiva kamnita tvorba? To je igra narave. Geološko gledano je to delo erozije, ki je na lokalni prelomnici oblikovalo pravo mizo iz ladinijskega apnenca, to je iz obdobja srednjega triasa. Tudi osnovna kamnina je apnenec, na nekaterih delih dolomitiziran. Pa pustimo za trenutek naravoslovje. Kamen zagotovo ni delo človeških rok, to moramo sprejeti kot dejstvo. Je pa zagotovo resnica, da ga človek že v preteklosti ni spregledal.
Geografska dejstva:
Nad Godovičem je manjša vzpetina, ki se imenuje Jelenšek (817 m). Brez podrobnejše lokalizacije omenjata Premerstein, Rutar (Römische Strassen 1899), pri Godoviču rimsko zaporno zidovje. Na vrhu hriba Jelenšek je bila prazgodovinska naselbina, obdana s suhim zidom. Tu so menda našli krogle, bojne sekire, meče iz brona idr. (Piš, Loško okrajno glavarstvo [1889] 34.) Zelo zanimive najdbe.kogar območje Jelenška bolj zanima, si lahko prebere: Bratina P., 1994, Jelenšek nad Godovičem - prazgodovinska naselbina z nekropolo, Idrijski razgledi 34, 109-110, Bratina P., 1994-1995, Godovič, Varstvo spomenikov 36, 146.
Takih najdb je še več in zagotovo lahko sklepamo, da je bilo to pomembno strateško območje zaradi samega terena in pregleda nad okolico. Teren se v tisočletjih po obliki ni spremenil, njegovo danost so izkoristili tudi v času SHS, saj je prav po teh hribih potekala obrambna črta rapalske meje. Stvari se začnejo povezovati kar same od sebe. Tudi imena vzpetin nam pričajo o prisotnosti prebivalcev v predantičnih časih. V okolici kamna se lahko odpravimo obiskat hribe kot so: "Kovk", "Kucelj", "Špikelj". Že sama beseda Kovk označuje izboklino, kot če kdo od nekje "kuka" - ven gleda. Zato ima isti pomen beseda, pogosto uporabljena za hribe v naši okolici, na primer Kuk. (Verbovšek) Zanimivo je, da so arheološke najdbe prav na mestih s tem imenom zelo pogoste. Slučaj?
Zgodovinska dejstva:
Pa si oglejmo par dejstev, na podlagi katerih lahko izluščimo, kaj se skriva za pravljico in mitom o Dolskem kamnu. V času, preden so te kraje zavzeli Rimljani, so ta območja poseljevala različna plemena. Najsi so to bili Kelti ali pa staroselci, vsaka skupnost je imela svoje bogove ter svoje kotičke, kjer so prirejali svečanosti v čast tem že pozabljenim božanstvom. Vsaka naravna znamenitost je takratnemu človeku pomenila nekaj svetega, lepega, kot nam to pomeni še danes. Torej taka zanimiva skalna tvorba zagotovo ni šla mimo pozornosti takratnih prebivalcev. Kot sem že omenil, je tudi sam teren poln brezen ter kotanj, ki so jih staroselci vedno uporabljali za darovanja bogovom. V taka brezna so metali bronaste meče, fibule, pa ščite ter bokale.dragocenosti, ki so se v letih kopičile na jamskem dnu. Po Sloveniji je takih primerov veliko, tudi najbolj slovita najdba v Rakovem Škocjanu ima popolnoma isto ozadje. Najbolj zanimivo je prav to, da take kraje spremlja zgodbica o nekem skritem zakladu pa naj ga tam pustijo Turki ( tudi v Gorah nad Idrijo poznamo podobno pripovedko ) ali pa je last kakšne kraljične ali kaj podobnega. Čisto mogoče je, da so nekoč darove v breznih odkrili in se je razširila zgodba o "zakopanih bogastvih iz davnih časov". Jasno nam mora biti tudi to, da taki kraji kot so Dole in okolica, takrat niso izgledali tako kot danes (Koželj). Predvsem so bili griči v okolici goli, mimo Gor pa je tekla znana cesta, ki so jo uporabljali še kasneje v antiki. Skratka, to območje je imelo v takratnih časih pomembno logistično vlogo, kot še nekajkrat v novejši zgodovini. Na to sem pomislil tudi, ko sem na francoski karti Balkana iz leta 1804 opazil, kako poudarjeno je na njej zapisan kraj, ki ga danes ne uvrščamo ravno med velika mesta Slovenije. To so Veharše. Mimo Veharš je v davnini tekla ta pomembna cesta, v starih listinah pa se iz poudarjenega zapisa kraja vidi, da je temu res tako. Tega leta so imela naselja ob tej prelomnici očitno še dovolj veljave, kar je posledica starodavnih važnih poti. Prostor je bil torej poseljen.
Naslednja značilnost sakralnih objektov v našem prostoru je, da se v večini primerov z mesta (svetišča), lahko vidi našo najvišjo goro, Triglav ( ki je imel v verovanju staroselcev pomembno vlogo). Z območja našega kamna in v njegovi širši okolici to ni noben problem, saj je pogled na goro prav lep, sploh če nam je vreme naklonjeno.
Naša okolica skriva še mnogo pozabljenih zgodb in naravnih lepot. Prav je, da za to izročilo skrbimo ter ga ohranjamo, delo narave pa spoštujemo in tiho občudujemo.
In kako do mize sploh pridemo:
Iz Žirov ali Logatca se zapeljemo v Podklanec, od tam pa v Ravne pri Žireh. Konec vasi se s širokega travnika pod Špikljem odcepi na levo kolovoz, ki mu sledimo navzgor skozi gozd. Ko se pobočje uravna, gremo skozi prehod med skalama, (spominja na vrata, kar je spet zanimivo9 in kmalu pridemo do kamnite mize. Hoje ni kaj več kot za 15 minut zato lahko iskanje in obisk kamnite mize podaljšamo v sprehajanje v njeni nadvse zanimivi okolici med Kovkom in Špikljem. Lahko naletite tudi na kakšne ostanke bunkerjev. V pomoč naj vam bo karta Škofjeloško in Cerkljansko hribovje (1 : 50. 000).
